Danes z vami delim zgodbo dame, ki mi je blizu. Ime ji je Urša. Jaz sem jo spoznala kot samosvojo, samostojno, sposobno in urejeno žensko z zelo jasnim ciljem in življenjsko vizijo. Vedno je sledila svojim sanjam in prav nič ji ni stalo na poti. Urša jev mojih očeh zelo lepa ženska in takega mnenja so tudi moški. Imela je dva partnerja in oba sta jo spoštovala (in občudovala) v polni meri. Nikoli ji ni bilo hudega, dokler …
… dokler se ni razšla s partnerjem, vplačala letalsko karto in odšla na Kubo. Sama. Da si zbistri misli in se odpočije. Ko je ravno sedela v hotelskem lokalu na plaži in srkala svoj drugi mojito in si rekla, da si bo življenje krojila po svoji meri, se ji je približal moški. Ljubezen na prvi pogled, je rekla. Beseda je dala besedo in čez 3 dni sta bila že noro zaljubljena in imela tisoč skupnih načrtov za prihodnost. Kuba je ni več zanimala. Zanimalo jo je le še to, kako bo iz Slovenije odšla v Nemčijo k svojemu dragemu ter ves čas na svetu preživela z njim.
Minil je mesec dni in že se je preselila (saj sem vam rekla, da je zelo odločna, kajne?). Uredila je stanovanje, tudi on je bil ves romantičen ter po njenem opisu skorajda popoln. Minil je drugi mesec in Urša je bila že v veselem pričakovanju. Idilično? Ne. Začela se je mora.
Čustveno izsiljevanje, izpadi ljubosumja, hudo psihično nasilje (nekaj baje tudi fizičnega). Mine 9 mesecev, rodi se čudovita punčka, Urša pa je izmozgana. Takrat si je rekla, da je vse ok, da je njegov odnos do nje le faza, ki bo minila. Da si mora njen partner le najti službo, da je občutljiv in vzkipljiv, ker ga skrbi, je utrujen, ljubosumen na dojenčico. Mine eno leto, odločita se, da se bosta poročila. Spet čudovit dan, tekle so solze sreče in takrat smo si rekli: ‘No, zdaj pa bo, očitno jima gre na bolje.’
Minejo 3 leta, Urša je že drugič noseča. Vsakič, ko je prišla na obisk v Slovenijo, je delovala srečna. Polna energije, za trenutek spet tista stara, močna Urša, ki se nikomur ne pusti, Urša, ki ji nihče ne zamaje tal pod nogami. A vsakič, ko je tema nanesla na življenje, na prihodnost, na življenjsko filozofijo, pa na njene želje in ambicije, na njeno že skoraj pozabljeno identiteto, takrat se je odprla rana v njej. V njenih očeh sem lahko razbrala hudo razočaranje, otožnost, a kljub vsemu še vedno kanček upanja, da pa nekoč res bo bolje in lepše. Živi za trenutke, ki so takšni, kot si jih je vedno predstavljala, četudi so resnično redki.
Trapa, boste rekli. Saj lahko pride sem, naj vendarle gre in ga pusti v Nemčiji. Verjemite, da je poskusila (pa ne enkrat), a žal neuspešno. A o tem morda kdaj drugič.
Kar želim povedati z res kratkim orisom Uršine zgodbe je, da je vsakdo lahko preslepljen. Da imajo naša čustva zelo velik vpliv na besede, na dejanja in na odločitve. Predvsem pa, da niso le moški tisti, ki so lahko copate. Tudi ženska (pa ne malokrat) je lahko kot upogljiva veja, ki se prilagaja željam ali celo zahtevam partnerja, šefa, soseda ali celo neznanca. To je verjetno le ena izmed mnogih zgodb, kako lahko močna, neodvisna ženska z vizijo, ambicijami ter življenjsko energijo postane prilagodljiva ‘tiha miška’, ki zavoljo ljubezni izgubi svoj ponos ter odloži, če ne posvem pozabi na svoje cilje.
Da bo teh zgodb čim manj, sem pripravila webinar Ženska z veliko začetnico, namenjen samostojnim, močnim in povezanim ženskam ter tistim, ki to želijo postati. Posnetek webinarja ter priročnik s koristnimi vajami in nasveti lahko naročite na info@beseda.si
Se slišimo,
V.
