Se znate postaviti zase?

Sara je izredno marljiva in zanesljiva delavka, obenem pa je tudi neverjetno prijazna in ustrežljiva. Sodelavcem se je zaradi tega hitro prikupila in čeprav je njena prijaznost ena izmed njenih močnih točk, pa je obenem tudi njena šibkost. Njeni sodelavci so namreč ugotovili, da je Sara preveč ustrežljiva in jo zato večkrat izkoristijo, da namesto njih opravi kakšno delo. Ker želi pomagati, vedno reče ‘ja’, tudi kadar je sama že preobremenjena. Tudi doma skuša vse narediti namesto vseh – otrok, partnerja, tudi staršev … dokler ji naposled ne prekipi in se znese nad vsemi, kako je ‘sama za vse’, da ‘ne zmore več’ in da ‘nikomur ni mar zanjo’.

Tako kot Sara ima tudi Matej težave s postavljanjem jasnih mej. Matej je dober fant in uvideven sodelavec, ki si vedno vzame čas za druge, jim pomaga, na delovnem mestu pa je zanesljiv in ambiciozen. Nedavno je postal vodja svojega oddelka, za kar je delal že nekaj let, in tudi vsi njegovi sodelavci mu neizmerno privoščijo. Toda kot vodja je Matej preveč popustljiv, dopušča zamujanja in napake ter se hkrati vse prevečkrat opravičuje za stvari, za katere se mu ne bi bilo potrebno. Če se le da, skuša pomiriti spore, če je potrebno, tudi na račun lastnega dodatnega dela. Ko so podrejeni in sodelavci pristopili do njega in ga na to opozorili, se je (ja, ugotovili ste) opravičil za takšno obnašanje.

Izziv, s katerim se soočata Sara in Matej, nikakor ni nekaj redkega – morda ga na lastni koži poznate tudi vi. Pogosteje imajo ta izziv ženske, ki v trenutkih, ko bi se morale postaviti zase, za svoje vrednote in potrebe, zmrznejo in ostanejo brez besed, saj nočejo izpasti zoprne, zahtevne ali nesramne. Toda prav nič ni narobe pri tem, da jasno izrazite svoje mnenje.

Važno je le, kako to naredite. In pravi način je preprost: imenuje se asertivnost. ?

Asertivnost pomeni način vedenja, mišljenja in komuniciranja, pri katerem tako na besedni kot na telesni ravni jasno, odločno in umirjeno izražamo svoje potrebe, čustva, želje in mnenja na način, ki je spoštljiv tako do nas kot tudi do sogovornika.

Kadar smo asertivni, se postavimo zase, ne da bi pri tem prizadeli drugega, z njim manipulirali ali ga stiskali v kot. Z asertivnostjo sta tesno povezani samozavest in samozavedanje, saj brez dobrega razumevanja samega sebe in zdrave samopodobe težko postavimo primerne meje in izrazimo svoje potrebe.

Zakaj pa je dobro biti asertiven?

Asertivni ljudje se vedejo samozavestno, so prijazni, a hkrati odločni, ter ne dopustijo, da bi ljudje ‘hodili po njih’, zato so polni življenjske energije in se odlično počutijo v svoji koži. Pomislite na osebo iz svojega življenja, ki izžareva zgornje karakteristike. Verjetno ste zelo radi v njeni družbi, drži?

Morda pa vas obdajajo tudi ljudje, s katerimi je komunikacija zelo težavna in od katerih bi kdaj sredi pogovora najraje kar zbežali. Najverjetneje se slabo počutite zato, ker z vami komunicirajo pasivno, agresivno, pasivno-agresivno ali manipulativno.

Neasertivnih načinov vedenja smo se naučili skozi vzgojo, vzorce in izkušnje v našem življenju. Pogosto jih uporabljamo v stresnih situacijah, ko se na dogodke odzivamo refleksno in posegamo po že znanih rešitvah, ki pa nas ne vodijo do zadovoljujočih odnosov. A nefunkcionalna vedenja lahko spremenimo in se naučimo asertivne komunikacije.

Preden pogledamo, kako komunicirati bolj asertivno, preverimo razliko med asertivnostjo, pasivnostjo, agresivnostjo in pasivno-agresivnostjo.

BESEDE

• Agresivni ljudje uporabljajo velelnike: ‘moraš’, ‘ne moreš’, ‘ne smeš’, … kar deluje ukazovalno.
• Pasivni ljudje večinoma tarnajo: »Nikoli me ne upoštevajo«, »To se mi ves čas dogaja«, …
• Pasivno-agresivni ljudje prelagajo odgovornost in pri tem uporabljajo stavke, kot je na primer: »Prav, pa naredi po svoje, če misliš, da je tako prav.«
• Asertivne ljudi boste prepoznali po uporabi pogojnikov: ‘Lahko bi’, ‘Mogoče bi’, ‘Dobro bi bilo’, kar deluje bolj spoštljivo do sogovornika.

GLAS

• Glas agresivnih ljudi zveni napadalno, glasno, v svojem govoru ne uporabljajo pavz, svojega sogovornika prekinjajo in prav nič ne sprašujejo.
• Pasivni ljudje imajo opravičujoč glas, delujejo pa ravno nasprotno od agresivnih ljudi, saj dovoljujejo, da jih sogovorniki prekinjajo in preglašajo, v svojem govoru pa uporabljajo dolge pavze.
• Pasivno-agresivni ljudje druge obtožujejo, uporabljajo dolge pavze in v govoru uporabljajo dvomeč ali sarkatičen ton. Pogosto imajo dvoumna sporočila, ki jih je težko razumeti.
• Asertivni ljudje uporabljajo trden, suveren ton. Ves čas sprašujejo, postavljajo odprta vprašanja, sprašujejo za mnenje in ko želijo prekiniti sogovornika, prosijo za dovoljenje.

TELO

• Agresivne ljudi boste prepoznali po intenzivnem očesnem stiku. Velikokrat delujejo živčno, uporabljajo močno gestikulacijo ter vdirajo v osebni prostor.
• Pasivnost se kaže v nemiru, tikih in pogostem pretiranem prikimavanju. Ljudje, ki so pasivni, stojijo ali sedijo sklonjeni, kot da se želijo narediti majhne, ves čas pa se izogibajo očesnemu stiku, pogosto pa se tudi umikajo in ustvarjajo prevelik osebni prostor.
• Tudi pasivno – agresivni ljudje se izogibajo očesnemu stiku, so hladni, njihova drža je zaprta, toda ton glasu je ponavadi močan, namigujoč, sarkastičen …
• Asertivno osebo boste prepoznali po dobrem očesnem stiku, toplem izrazu na obrazu, počasnem in odločnem prikimavanju, umirjenih in spontanih gibih, imajo pa tudi odprto držo in primeren osebni prostor.

Kako lahko delujete bolj asertivno?

1. Jasno in spoštljivo izražajte svoje mnenje, čustva in želje – izogibajte se samoponiževanju, manjšanju svojih želja ali potreb ipd. (na primer: »Saj vem, da sem zoprna, ampak …«). To velja tako za komunikacijo z drugimi kot tudi notranji monolog (svoje misli in besede samemu sebi).
2. Če se ne strinjamo z zahtevo ali s prošnjo sogovornika, odločno, a spoštljivo rečemo ‘ne’. Razlog za odločitev navajamo le, če je res potrebno, sicer deluje kot opravičevanje ali nelagodje (npr. »Žal ti ne morem pomagati, ker ravno zaključujem projekt, ki ga oddajam jutri.«).
3. Prevzemite odgovornost za svoje besede in vedenje ter zlasti, ko gre za nesporazume, vedno govorite v prvi  osebi ednine in nevtralno, brez predvidevanj in namigovanj (»Jaz sem te razumela, da se dobiva ob 13-ih. Sem narobe razumela?« namesto »Rekel si, da se dobiva ob 13-ih, zato sem več kot eno uro čakala, pa toliko dela imam.«).

Poleg pomanjkanja komunikacijskih veščin so naša omejujoča prepričanja ključni razlog, ki nam preprečuje, da bi bili bolj asertivni. Vsak človek ima o sebi, drugih in svetu namreč določena prepričanja, ki deloma izhajajo iz našega otroštva in vzgoje ter deloma iz izkušenj, ki nam jih je dalo življenje. Nekatera izmed teh prepričanj so funkcionalna in nam v življenju pomagajo (na primer ‘bodi prijazen, če je le mogoče’), spet druga nam lahko v odnosih celo škodujejo (na primer ‘če nekoga zavrnem, me ne bo več maral’).

Če ste se našli v opisu Sare in Mateja, vam bo na začetku verjetno izziv komunicirati bolj asertivno, a vendar verjamem, da z malimi in vztrajnimi koraki lahko vsakdo izmed nas postane odločna, samozavestna in zadovoljna oseba, ki ve, kaj hoče. Če potrebujete kak nasvet, sem vam z veseljem na voljo.

Zdaj pa le premislite, kaj želite, ter to kar pogumno, odločno in umirjeno izrazite.

V.