Zakaj pregovorom in rekom rečemo tudi ‘ljudske modrosti’? Ponavadi zato, ker z malo besedami povedo kako pomembno življenjsko dejstvo, ki ga večina izmed nas slej ko prej izkusi tudi na lastni koži. Zagotovo ste že slišali za rek: »Brez dima ni ognja.« Ta trdi, da ponavadi govorice o nekom temeljijo na kaki dejanski izkušnji, anekdoti, ki pa s ‘telefončkanjem’ med ljudmi lahko preraste v vse kaj drugega: namesto male iskre lahko nastane pravi požar. Prevedeno v bolj poljuden jezik: v (skorajda) vsaki govorici je nekaj resnice. Tudi o komunikaciji kroži kar nekaj modrosti, ki so pogosto le delno, velikokrat pa celo povsem napačne, saj temeljijo na nepoznavanju psihologije in zakonitosti komunikacije.
Danes sem za vas izbrala ene izmed najbolj pogostih, ki me včasih prav nasmejijo. Ste za, da jih skupaj ‘razkrinkamo’?
MIT #1: NEKATERI LJUDJE SO ROJENI GOVORCI, DRUGI PAČ NISO IN NIKOLI NE BODO.
Verjetno vsak izmed nas pozna koga, ki mu besed kar ne zmanjka. Nekateri se res rodijo s temperamentom, ki je bolj odprt, ima višjo življenjsko energijo, zato so že po naravni bolj zgovorni, toda prepričanje, da se komuniciranja ne da naučiti, je zmotno. Vsak izmed nas ima potencial postati dober govorec, vse, kar potrebujete, je želja po izboljšanju in seveda pravi pristop. Obstaja mnogo načinov, kako lahko tudi vi postanete dober govorec (in govornik), nekaj nasvetov pa lahko dobite tudi v moji zakladnici blogov in zapisov. 
Samo še dodam, da nekdo, ki veliko govori, ni nujno tudi dober govorec (celo velikokrat ravno nasprotno). Dobri govorci so tisti, ki razumejo, komu govorijo, zato znajo poslušalcu primerno predstaviti svoje sporočilo, so prisotni v pogovoru, govorijo razločno, jasno in svoje sporočilo predajajo tudi s sproščeno govorico telesa.
MIT #2: ČE SI ZGOVOREN, JE ZATE NASTOPANJE MALA MALICA.
Javno nastopanje je nočna mora marsikaterega posameznika, pa naj bo ta naravno zgovoren ali ne. Spomnim se svoje prijateljice Mance, ki je vedno rada govorila, na vseh zabavah je bila glavna, telefonski pogovori z njo so trajali ure in ure, na faksu pa je ‘zmrznila’ na vsakem izpitu in pred razgovorom za službo jo je skoraj kap od strahu.
Javno nastopanje je spretnost, ki obsega več kot le ‘zgovornost’. Pomembni so prava miselna naravnanost, dobra vsebinska pripravljenost in obvladovanje predstavitvenih veščin. Toda ne skrbite, vse to se lahko doseže z vajo in predvsem izkušnjami. Tudi najboljši govorci javnega nastopanja ves čas brusijo svoje spretnosti in prej ko boste začeli, prej boste blesteli.
MIT 3#: VEČ SE POGOVARJAMO, BOLJE SE RAZUMEMO.
Pred nedavnim je mi je klient zaupal, da sta se z dekletom sprla in da spora nikakor ne moreta rešiti, čeprav je upošteval moj nasvet. Pogovarjata že dneve in dneve, ampak nekako ne prideta do skupne točke, le še vrtita se v krogu in spor je vedno hujši.
Zagotovo drži, da brez komunikacije v resnici ne moremo pokukati v um (pa tudi srce) ljudi okrog nas. A ključ ni (le) v količini komunikacije, temveč v vsebini in obliki. Pomembno si je zapomniti, da je v primerih, ko smo z nekom v sporu in želimo zadevo rešiti, potrebno poslušanja. Poslušajte drugo osebo, skušajte se postaviti v njeno kožo. Šele ko boste komunicirali z razumevanjem, boste prišli do rešitve.
MIT 4#: KOMUNIKACIJA PRIDE SAMA OD SEBE, NANJO SE NE MOREM PRIPRAVITI.
Včasih boste pristali v situacijah v katerih boste morali zares odreagirati hitro, in ne boste imeli časa za posebno pripravo. Vendar si tudi takrat vzemite nekaj trenutkov in zberite svoje misli. Pomembno je, da se zavedate svoje govorice telesa, obrazne mimike in na koncu koncev tudi svojih besed. Najboljši govorici se ves čas pripravljajo, tudi kadar ne govorijo.
Komunikacija je vse življenjsko učenje, in vsak korak in vaja, ki ga naredite, bo iz vas naredil boljšega govorca. To še posebej velja za javne nastope, predstavitve in ‘elevator pitche’. Vedno se prej pripravite. Dobro premislite kaj bi radi povedali in na kakšen način. Verjemite, izpadli boste veliko bolj profesionalno in vaš poslušalec si bo o vas ustvaril boljše mnenje.
MIT #5: PAMETNEJE IZPADEMO ČE UPORABLAJMO ZAHTEVNE BESEDE.
Predstavljajte si, da pridete k zdravniku na pregled, ker se ne počutite preveč dobro. Zdravnik vas pregleda in vam z latinskimi izrazi, ki se jih je naučil tekom študija, opiše kaj je z vami narobe. Ob tem vam ne nudi dodatne razlage, tako da iz ordinacije izstopite zmedeni in obupani.
Morda je ta primer preveč abstrakten. Pa naj vam ponudim drug primer: zamislite si, da prvič poslušate neko stvar in vas zanima, zato jo želite razumeti. Toda oseba, ki vam stvar razlaga, uporablja zahtevne, ‘velike’ besede, za katere sami še nikoli niste slišali. Ni prijetno, kajne? Ne samo, da ne razumete ničesar, prav tako se počutite malo neumno, ker se vam zdi, da bi morali te besede poznati.
Ne skrbite, ni vam potrebno poznati in vedeti definicije vsake besede v slovarju. Govorci morajo svoje besede vedno prilagoditi svojemu občinstvu in to velja za zdravnike, ki podajajo diagnozo, znanstvenike, ki govorijo o vesolju in starše, ki se pogovarjajo s svojimi otroci.
MIT #6: INTROVERTIRANI LJUDJE SO TIHI IN SRAMEŽLJIVI.
Dejstvo je, da v družbi največkrat sploh ne boste vedeli ali je nekdo introvertiran ali ekstravertiran. Če je nekdo sramežljiv, še ne pomeni, da je introvertiran, morda potrebuje le več časa da se sprosti. Prav tako tihi ljudje morda le skrbno izbirajo, kdaj se bodo vključili v pogovor. Če je nekdo introvertiran to pomeni samo, da po druženju potrebuje počitek in da največ energije pridobi, kadar je sam. Taki ljudje preživijo ogromno časa v lastni družbi in se pri tem počutijo dobro. To pa ne pomeni, da na poslovni zabavi ne bo glavni zabavljač.
Tako, sedaj ste opremljeni z znanjem, in vas ne bo nihče mogel več pretentati (tudi internet ne).
Pa prijeten dan vam želim!
V.
