Besedna vojna

Res nisem želela pisati o tem, ker se mi zdi, da smo korone že vsi po malem (ali velikem) siti in si samo želimo, da bi jo končno pospravili v anale zgodovine, mi pa bi se vrnili v življenje, kjer se lahko družimo, normalno sprehajamo psa, brez sramu in strahu kihnemo v javnosti in gremo po kruh v vaško pekarno brez maske.

Podjetniki smo se znašli v situaciji, kjer smo bolj ali manj prepuščeni sami sebi, kjer je naš posel odvisen od inovativnih idej, požrtvovalnosti in iskanja alternativ, da delo lahko sploh na kakršen koli način opravljamo. Nekateri pa še te ‘alternative’ nimajo in so odvisni od pomoči, odločitev in omejitev države.

Nič čudnega, da se v nas kopičijo neprijetni občutki, počasi postajamo nestrpni, razdraženi ter morda celo prestrašeni, kar si zagotovo (odrasli ljudje še posebej) težko priznamo. In vse lepo in prav, smo pač ljudje. Vsi smo krvavi pod kožo. Stanje vsekakor ni rožnato, zato mi je jasno, da smo posamezniki v različnih stiskah in vsakdo jih rešuje po svoje. A nečesa pa res ne razumem in ne podpiram …

Medsebojnega obračunavanja. Besednih vojn. Pametovanja. Izmenjevanja ‘strokovnih’ mnenj, prebranih na Facebooku. Iskanja in deljenja teorij zarote. Žaljenja in poniževanja drugih in njihovih prepričanj in strahov, da se sami zaradi svoje ‘razsvetljenosti’ (za trenutek) počutimo bolje. Vsiljevanja mnenja, pa žaljivk in kletvic, ki smo jih sposobni zaradi lastnega občutka nemoči, pogosto pa tudi pomanjkanja znanja in utemeljenih argumentov izreči ali napisati osebi, ki je sploh ne poznamo. In ki je, če pogledamo resnici v oči, ujeta v enaki situaciji kot mi sami. In (povečini) prav nič kriva za nastalo stanje.

Skoraj ne mine dan, da ne bi prebrala ali slišala o kakem sporu glede zaščitnih ukrepov, varnostnih omejitev ali razumevanja virusa. Obstaja skupina, ki se strinja s stroko, upošteva ukrepe in se jih dosledno drži ter omalovažujoče pogleduje k tistim, ki upajo v ukrepe podvomiti ali si jih celo razlagati po svoje. Druga skupina se vztrajno upira vsemu, kar je povezano z virusom, širi skepso in spodkopava strokovnost medicinske stroke ter podpihuje neupoštevanje ukrepov, češ da gre izključno za marketinške zgodbe farmacevtskih lobijev. Tretja skupina trdi, da je vse skupaj zraslo na zelniku politikov, ki imajo v ozadju želje po totalitarnem režimu, kjer bomo vsi z ‘opranimi možgani’ kot ovce sledili njihovim napotkom. Četrta se boji za svoje zdravje, je zaprta med štirimi stenami in počasi postaja vedno bolj pesmistična … Seveda vsak stik med skupinami povzroči pravo malo spletno vojno, kajti zagotovo se med bralci vsake, še tako nedolžne objave najde kdo, ki se z njo ne strinja in v spletni anonimnosti (in, kar je za moje pojme včasih še huje, tudi ponosni poimenski objavi) hitro zlije svoj gnev na nič hudega slutečega avtorja.

Primer: Objavljena je novica, da se bodo ukrepi zaradi večjega števila okuženih zaostrili.

A: Banda pokvarjena, spet nas boste zapirali. Jaz imam že vsega dovolj!
B: Ja, najlažje je pa zaostrovati ukrepe. Če še niste vedeli, virus se sploh ne širi tako hitro. Moja sestrična ima prijateljico, ki dela v zdravstvu in pravi, da je tole vse skupaj en nateg. V ozadju pa mafija, ki pobira miljončke.
C (odgovarja A): Kaj pa ti govoriš, budala? A sploh veš, kako smrtonosen je ta virus? Raje pojdi nazaj v šolo (aja, saj res, si preneumna, da bi te kamorkoli sprejeli).

D: Itak je vse politična farsa, kar poglejte, da zunaj nimajo takih omejitev. Sem slišal, da Švedi normalno hodijo v službo, pa ni bilo nobenega poslabšanja …

.
.
.
In v tem stilu se nadaljuje naslednjih 2657 komentarjev.

Ljudje, ustavite se! Spoštujem vaše mnenje, čisto vsakega, četudi je drugačno od mojega. Zagotovo namreč temelji na vaši podobi sveta in je za vas popolnoma resnično, otipljivo, zato srčno verjamete vanj in ste ga pripravljeni zagovarjati na vso moč. Verjamem, da nas vse razjezijo voditelji, ki govorijo eno, delajo pa drugo. Pa posamezniki, ki v družbeni krizi izkoristijo trenutek za samopromocijo ali polnjenje svojih žepov. Ali ljudje na položajih, ki so preprosto slepi in gluhi za potrebe, stiske in vprašanja ljudi, ki so v povsem drugačni soacialni situaciji kot oni. A – iskreno – takšni ljudje so vedno bili in vedno bodo. Korona tukaj ni spremenila ničesar, le morda razkrila blišč in bedo posamezne družbe. Zatorej, nikar si ne pustite zapraviti ure in ure, se spravljati ob živce, da bi zmagali v besedni vojni z osebo, ki je drugačnega mnenja kot vi. S tem namreč ne boste spremenili ničesar, prepričali je vsekakor ne boste. Kaj lahko se vam pa zgodi, da boste na koncu namesto s korono okuženi z negativnimi mislimi, slabimi občutki in negativnim mnenjem o soljudeh. Kaj je slabše za vaše fizično in mentalno zdravje, pa presodite sami 😉.

Moj predlog je, da se prek spleta povežemo, si izkažemo podporo in predvsem držimo pesti (in naredimo vse), da bodo boljši časi kmalu spet tu.

Se slišimo,
V.

Ostale objave

Ne, baba ni samo za v kuhinjo

Ko sem se odločila, da organiziram spletno delavnico za dame, sem imela v glavo poplavo in zmešnjavo idej, misli, zgodb in resničnih primerov, ki so

»Prosim, ne vmešavaj se!«

Sem mama dveh čudovitih mulčkov in vem, kako razmišljam in čutim – svoje otroke poznam bolje, kot poznam same sebe. Zanju bi dala vse. Ta

»Ne vem, kaj naj ti rečem.«

Komunikacija je res zanimiva reč. Lahko si še tako izučen, podkovan s teorijami in praskami, a kdaj v življenju preprosto pride trenutek, ko enostavno ne

Telefonski klic, ne hvala!

Poznam kar nekaj ljudi, ki jim telefonski klici predstavljajo pravi izziv. Razlogi so različni – slaba samopodoba (‘moj glas je po telefonu tako piskajoč.’), neprijetni

SPOZNAJMO SE

Svetovni splet zmore marsikaj, a prave besede je vedno bolje izmenjati iz oči v oči.