Zakaj so empatični ljudje uspešnejši v življenju in poslu?

Matej ima zaradi neplanirane zamude dobavitelja ogromno dela in bo moral svoj delovni teden spet podaljšati v vikend. Čeprav s Katjo ne delata na istem oddelku in mu v resnici ne more ponuditi nobene praktične pomoči, ji je še vedno hudo za sodelavca, saj vidi, da je preobremenjen. Katja se zato odloči, da v soboto, ko se pelje mimo, za par minutk skoči v pisarno in Mateju dostavi sveže domače pecivo in pa seveda besede spodbude.

Sara dela v manjši trgovini in vsake toliko časa naleti na kakšno stranko, ki svojo slabo voljo strese nanjo. Prejšnji teden se je ena izmed strank povsem po krivem znesla nad njo in Saro je to tako močno prizadelo, da je bila že na robu solz. Vmes je posegel njen šef, ki je nato stranko tudi prevzel. Ko je stranka odšla, ji je šef namenil sočustvujoč pogled in ji namenil par spodbudnih besed, češ: »Včasih je pač najbolje, če preprosto v tišini potrpiš, da kupijo svoje in gredo.«

Špela je pred kratkim zapustila svojega fanta, saj se nista najbolje ujela. Kljub temu ima strto srce in svojo bolečino potoži prijateljici Niki. Nika nikoli ni marala Špelinega fanta in prepričana je, da je to pravi čas, da ji to tudi pove. Namesto, da bi Špeli stala ob strani v njenih težkih trenutkih, se nanjo raje spravi s posmehovanjem, češ da je bil ‘totalen bedak’ in da je ‘ona to vedela že od prvega trenutka’. Nika se pri tem niti ne zaveda, da bo s tem samo še poslabšala situacijo, misli celo, da Špeli pomaga, saj se zagotovo zaveda vsega naštetega.

Katja in Sarin šef zagotovo vesta, kaj je empatija, pa ve tudi Nika?

Besedo empatija slišimo vedno pogosteje, veliko se pojavlja tudi na družbenih omrežjih in v medijih, podjetja iščejo zaposlene, ki so empatični, odnosi razpadajo zaradi premalo empatije … Pa veste, kaj je empatija in zakaj je tako pomembna v komunikaciji?

V komunikaciji je empatija ena ključnih veščin, ki nam pomaga, da bolj učinkovito komuniciramo z drugimi. Do neke mere je zapisana že v ustroju naših možganov v obliki zrcalnih nevronov, ki nam pomagajo, da bolje razumemo ljudi okrog sebe, saj v nas poustvarijo čustva in občutke, ki jih opazimo pri drugih. Ker zaznamo, kaj doživlja naš sogovornik, se lahko na videno in slišano odzovemo na način, ki da drugi osebi vedeti, da nam je mar zanjo in za njene občutke.

Empatija nam pomaga postati boljši partner, prijatelj, sodelavec ali starš. Pomembna je prav v vseh odnosih v našem življenju. Pomaga nam razumeti razmišljanje, čustvovanje in doživljanje ljudi, ki nas obdajajo, s tem pa gradi bližnjice do njihovih src.

Na delovnem mestu je empatija ena izmed tistih reči, ki podira zidove hladne poslovnosti med nami in našimi sodelavci. Tisti, ki se znajo vživeti v doživljanje drugih, znajo poslušati in se trudijo razumeti,  gradijo kvalitetnejše in tesnejše odnose na delovnem mestu. To pomaga ne le pri reševanju sporov in konfliktov, temveč tudi gradi ekipe in skupinsko kulturo.

Na empatijo pa ne smemo pozabiti tudi v zasebnem življenju. Medsebojno razumevanje in poslušanje vodi do bolj zdravega in trdnega odnosa tako med partnerjema kot tudi med sorodniki in družinskimi člani. Če nas nekdo ne posluša ali pa posluša, a ne sliši, se kaj hitro počutimo odrinjene, nerazumljene in osamljene. Empatija v zasebnih odnosih gradi občutek, da nekdo z nami deli naše doživljanje, razume, kako je videti naš svet, da nas ima ‘resnično rad’.

Seveda pa pri vsem tem ne smemo pozabiti, da empatija ni ‘modni dodatek’, ki ga lahko oblečemo to sezono in že jeseni nanjo pozabimo. Empatija je veščina, ki jo potrebujemo vse življenje, zato je pomembno, da jo gojimo v vseh odnosih in vsak dan, da postane naša osebnostna lastnost.


Kako lahko hitro postanete bolj empatični?

Zmožnost za empatijo nosimo v sebi vsi, pomembno pa je, da na tej veščini ves čas delamo. Čeprav se nekateri ljudje naravno lažje vživijo v čustva drugih (na primer, ker precej bolje opazujejo ali že po naravi ob ljudeh in dogodkih doživljajo močnejša čustva …), pa se empatije da tudi priučiti.

  • Poslušajte. Resnično poslušajte.

Kolikokrat ste klepetali z nekom in imeli občutek, da se cel pogovor vrti okrog njega? Kako ste se počutili? Predvidevam, da se vam je pogovor zdel precej brez smisla, morda pa ste celo imeli občutek, da sogovorniku v resnici sploh niste pomembni.

Ključno za empatijo je aktivno poslušanje. Kadar nekoga aktivno poslušate, osebi posvečate celotno pozornost, ste popolnoma prisotni v pogovoru, osebe ne obsojate (niti v mislih!) in se zares trudite razumeti sogovornikov pogled na svet. Temu prilagodite tudi svojo govorico telesa, saj vaša drža in kretnje lahko ustvarijo psihološko pregrado med vami in sogovornikom. Vaša drža naj bo umirjena, ne držite rok prekrižanih na prsih, saj to sporoča zaprtost, ves čas pa tudi poskrbite za očesni stik – ko poslišamo, bi namreč morali bolj ali manj ves čas opazovati sogovornika.

In še nasvet: naj vas ne bo strah tišine. Vse preveč ljudi ne prenaša tišine v pogovoru, kar pomeni, da v resnici ne morejo prisluhniti besedam sogovornika, saj ves čas razmišljajo, kaj bodo povedali. Včasih pa mora kako sporočilo tudi nekaj časa odzvanjati v nas, da ga resnično slišimo. Pomislite: ali res razumem, slišim, čutim, kaj mi pripoveduje moj sogovornik? Če niste prepričani, preverite (»Sem te prav razumel(a), da ….?«).

  • Ne primerjajte svojih težav.

Se vam je že zgodilo, da ste prijatelju razlagali o neki strašansko neprijetni situaciji, on pa je odvrnil: »Ja, tudi meni se je že zgodilo …« ter potem povedal zgodbo, ki ni imela nobene zveze s tem, kar trenutno doživljate? Nekoč mi je stranka pripovedovala o kavi s prijateljem, ki jo je po smrti sestre želel potolažiti, da je njemu pred časom poginil pes in da povsem razume, kaj doživlja.

Ko vam sogovornik zaupa svoje stiske, nikoli ni pametno, če primerjate vaše težave z njihovimi, saj v resnici ne veste, kako (globoko) doživljajo določeno situacijo. Morda je res, da so se tudi vam podobne težave že pojavile in želite zgolj pomagati, vendar je vedno bolje, če svoje mnenje ali nasvet, kako rešiti situacijo, zadržite zase – razen seveda, če sogovornik prosi za vaše ideje ali izkušnje. Če že, podelite svojo zgodbo s pravo mero takta (in ob primerni priložnosti), nikar pa ne ‘pametujte’, kako bi morala druga oseba ravnati.

Še slabše pa je, če ob tem, ko vam nekdo zaupa določene stvari, vi začnete govoriti o nečem povsem nepovezanem. S tem dajete sogovorniku občutek, da njegove izkušnje in doživljanja niso pomembna, zaradi česar se oseba čuti zavrnjeno in spregledano.

  • Izbirajte primerne besede.

Kolikokrat ste že ob težkih trenutkih dobili kak dobronameren nasvet ali mnenje, ki vam je le še bolj dvignilo pritisk? Na primer: »Saj bo bolje!« pa »Za vsakim dežjem posije sonce!« in podobno.

Verjamem, da je pri precej takšnih nasvetih v ozadju dober namen – pomagati, potolažiti ali pa spraviti osebo v vsaj nekoliko boljše razpoloženje.  A težava je v praznih frazah, ki smo jih vsi že stokrat slišali. Ne boste verjeli, v veliko primerih je bolje, če ste preprosto tiho, pokimate in rečete: »Slišim/razumem/verjamem, da ti je težko.« Prav tako ne poskušajte razlagati situacije, kateri niste bili priča, na primer: »Morda si razumel narobe,« ali »Verjetno ni tako mislil!« in podobno. Še huje je označevanje problema za majhnega in nepomembnega: »Saj to ni nič takega!«, »Bo že preživel(a)!’ in podobno vsekakor niso primerni odzivi.

Najpomembnejše pa je, da se vzdržite kritike, zavite v ‘nedolžno’ modrovanje: »Včasih človek potrebuje tako izkušnjo, da se nekaj nauči,« ali pa »Boš pa drugič bolje premislila, preden nekaj narediš.’ Take izjave povzročijo ne le to, da se sogovornik počuti neumnega, krivega ali pa občuti sram, hkrati pa sem nezavedno izražate svojo superiornost. Nič od tega seveda ni konstruktivno za vaše odnose.

Empatijo boste najlažje razvijali ob opazovanju lastnih čustev in občutkov ter kako razumevanju, kako se izražajo. Kadar se znajdete v kaki zagati, si torej vzemite trenutek in razmislite: Kako se počutim ob tem? Kako to situacijo občutim v telesu? Kaj rečem ob takih trenutkih? Kako me vidijo drugi? Kako se odzovejo in ali je to tisto, kar želim?

Ko boste bolje razumeli sebe, boste počasi začeli tudi bolje opazovati, slišati in razumevati druge.

Pa lep teden vsem skupaj!

V.

Ostale objave

Ah, te vejice…

Kaj pravite na to, da bi si danes privoščili krajšo lekcijo slovenščine? Ne skrbite, ne bom preveč stroga učiteljica, kakršnih se morda spomnite že iz

Čustvena inteligenca

Ste kdaj spoznali osebo, ki je v trenutku vedela, kako se počutite, še preden ste sploh kaj rekli, hkrati pa se je odzvala na način,

S čim prepriča dober govorec?

Kaj je skrivnost odličnih, prepričljivih in samozavestnih govorcev? Maja je zagotovo odlična govorka. Na svoje nastope in predstavitve se vedno dobro pripravi, njena vsebina je

SPOZNAJMO SE

Svetovni splet zmore marsikaj, a prave besede je vedno bolje izmenjati iz oči v oči.