Komunikacija v času korone

V dneh, ko iz vseh strani prihajajo vedno glasnejša opozorila, srh zbujajoče številke in drastični ukrepi zaradi pandemije, nehote naglas razmišljam o preprostem dejstvu: ‘Četudi se morda v tem trenutku zdi tako, se svet vendarle ne bo ustavil.’ Marquez je pred štirimi desetletji v romanu ‘Ljubezen v času kolere’ verjel, da se bodo ljudje kljub pandemijam še naprej ljubili. Jaz verjamem, da bomo koroni navkljub še naprej komunicirali. Le načini, kako bomo to počeli, se bodo (vsaj za nekaj tednov ali mesecev) zagotovo precej spremenili.

Nekdaj …

Govorica telesa je že od prazgodovine ključni del komunikacije. Nevroznanstveniki so dokazali, da je fizični stik ne le potreben, temveč celo nujen, da se otrok razvije v psihično, čustveno in fizično zdravo osebo, zato je – kot kaže – dotik neizbežno del naše človeškosti.

Ker smo pred razvojem jezika najprej komunicirali z govorico telesa: z dotikom, bližino, obrnjenostjo telesa, mimiko in gestikulacijo, te še danes nezavedno sporočajo precej več od samih besed. Odtod tudi številni rituali v komunikaciji, povezani prav z različnimi gestami, ki jih uporabljamo skorajda nezavedno – opazimo jih le, kadar se druga oseba neizrečenega dogovora ne drži (na primer, ne želi stisniti naše ponujene dlani).

Po svetu …

Dotik velja za najbolj prvinski stik, zato je kot tak ohranjen pri najbolj avtohtonih narodih, kamor ‘zahodne’ norme še niso prodrle v celoti – Maori se pozdravijo s stikom čela in nosu (pozdrav, imenovan ‘hongi’), v Omanu se moški pozdravijo tako, da se bežno dotaknejo z nosovi, Grenlandci se lice drugega dotaknejo z nosom (pozdrav, imenovan ‘kunik’), Filipinci ponujeno dlan prislonijo na svoje čelo …

Najbolj poznan pozdrav – rokovanje – izvira približno iz 5. stoletja pred našim štetjem, ko so se rimski vojščaki pozdravili s stiskom dlani ali celo podlahti ter rahlim tresenjem, da bi tako drugemu pokazali, da ne nosijo orožja (ali ga s tresljaji stresli iz sogovornikovega rokava). Skozi stoletja so številne kulture razvile svoje različice rokovanja – v Maroku rokovanje spremlja tudi poljub na lice, v Koreji ob stisku desnice z levico hkrati stisnejo tudi nadlaket sogovornika, Masaji se le bežno dotaknejo sogovornikovih prstov in dlani sploh ne stisnejo ….

Nekateri narodi so (povečini zaradi verskih ali zdravstvenih razlogov) začeli uporabljati tudi pozdrave, ki ne vključujejo fizičneg stika – Tibetanci se pozdravijo s prekrižanimi rokami in kazanjem jezika, Japonci se v pozdrav priklonijo, na Tajskem sklenejo dlani v ‘wai’, kar v Indiji imenujejo ‘namaste’ …

Pozdrav v Indiji (‘namaste’)

Zakaj bi se (sploh) rokovali?

Rokovanje v komunikaciji izrednega pomena, saj razkrije veliko o posamezniku: moč stiska razkriva energičnost osebe, osebni prostor, ki ga med rokovanjem zavzamemo, pove precej o naši psihološki varnosti, ki jo zaznavamo v odnosu, dolžina stiska razkriva, kako globok odnos si s sogovornikom želimo, da sploh ne omenjamo različic rokovanja (dominanten stisk, mrtva riba, stisk prstov …), ki prav vsaka zase sporočajo marsikaj o osebi, s katero smo v stiku … Še pomembnejše sporočilo stiska roke je globalno in predvsem povsem nezavedno: sporoča namreč prepoznavanje in sprejemanje druge osebe.

A številni znanstveniki že desetletja opozarjajo, da je prav rokovanje eden izmed ključnih načinov, kako ljudje prenašamo med sabo najrazličnejša obolenja, saj na rokah prenašamo približno tri tisoč različnih bakterij (od katerih je večina seveda neškodljiva). Vsakdo izmed nas v življenju poda dlan drugim ljudem v povprečju nekje 15 tisočkrat, ob stisku roke pa se drugim tudi precej približamo in s tem povečamo tudi prenos drugih okužb.

Bi nas torej kljub razkužilom in umivanju rok moralo skrbeti?

Za dobro nas vseh …

Glede na to, da je korona virus, ki se prenaša kapljično, velja preprečiti vsak fizičen stik, ki bi omogočil prenos in širjenje virusa. Komunikacijo lahko prilagodite tako, da je do drugih spoštljiva, hkrati pa upošteva svetovane higienske ukrepe. V kolikor se resnično ne morete v popolnosti odmakniti, je tule nekaj nasvetov za srečanja v živo:

  • Osebni prostor povečajte na vsaj en meter. V kolikor se znajdete v majhnih prostorih skupaj z drugimi ljudmi (npr. dvigalo, stopnišče), poskrbite, da se po prijaznem nasmehu diskretno obrnete nekoliko vstran. Ni vam treba bežati iz dvigal, če še kdo vstopi, le poskrbite, da se boste vsi počutili varno.

 

  • Pozdravljanje spremenite iz rokovanja v katero od različic brez fizičnega stika: pomahajte v pozdrav, pokimajte v pozdrav, rahlo se priklonite … ‘Nogovanje’, ‘komolčkanje’, ‘petke’, ‘kepice’, … in druge različice s fizičnim stikom niso primerne, četudi znanstveniki trdijo, da se tako prenese manj bakterij in virusov.

 

  • Pazite, da se v javnih prostorih čim manj dotikate obraza (baje to nezavedno počnemo večkrat na minuto) – rokavice niso prav v veliko pomoč, raje imejte roke v žepih, če le je mogoče.

 

  • Pri govorjenju poskrbite, da ne pršite sline v sogovornika, zlasti če je oseba v neposredni bližini (npr. trgovci za nakupovalnim trakom). Če ste v dvomih glede svojega zdravja, pri govorjenju obraz obrnite stran od sogovornika ali govorite v rokav.

 

  • Če je le mogoče, vso komunikacijo prenesite na sodobne kanale, preko katerih smo lahko v stiku praktično povsod, hkrati pa popolnoma omejimo nevarnost prenosa virusa.

Pa še en nasvet za vse nas: poskrbite, da ne prihaja do neprijetnih srečanj v živo. Ne spravljajmo drugih v zadrego z glasnim kašljanjem, smrkanjem, iztegnjenimi rokami, ponujenimi v pozdrav, ali celo objemanjem! Četudi ste (morda) koronaskeptik ali prepričani v svoje trdno zdravje, spoštujte čustva in osebni prostor drugih ljudi, da bomo ohranili dobre odnose tudi za čas, ko bo korona le še oddaljen spomin.

Komunikacija nas dela človeške, zato ostanimo v stiku. Vendarle smo (in bomo) kljub koroni še vedno ljudje! <3

Ostanite zdravi,

V.

Zadnje objave