Kako prepoznati lažnivca?

Kakor koli smo morda ljudje mojstri prikrivanja občutkov, misli in čustev, pa nas (če že ne besede) lahko večkrat izda tudi naše telo. Ta teden sem raziskovala in našla goro podatkov ter ugotovila, da na temo prepoznavanja lažnivcev obstaja vrsta študij in raziskav. Da bo vse skupaj uporabno tudi za vas, sem ugotovitve zbrala v krajšem zapisu, kjer boste ugotovili nekaj več o lažnivcih ter kako jih prepoznati.

Za začetek vam lahko predstavim zanimivo raziskavo, ki so jo naredil na Univerzi Cornell v New Yorku. Ugotovili so, da v povprečju:

  • 37% ljudi najlažje laže prek telefona,
  • 27% ljudi raje laže v živo,
  • 21% ljudi zlahka laže prek SMS sporočila in le
  • 14% ljudi se lahko zlaže prek elektronske pošte.

Dejstvo je, da vsi lažemo (znanstveniki pravijo, da v povprečju izrečemo tudi do 200 laži na dan!), le da so nekateri pri tem bolj spretni kot drugi. Laganja se naučimo že v rani mladosti, ko nam povedo, da se nekaterih stvari pač ne sme reči, četudi morda držijo, saj bi to lahko prizadelo ljudi okrog nas. Prav zato kot odrasli lažemo (ali lepše rečeno, olepšujemo stvari) skorajda na vsakem koraku. Že ko rečemo: »Živjo, veseli me, da sva se spoznala,« v resnici pa si mislite »Ja, še s teboj se moram zdajle ukvarjati, pa toliko dela imam,« ali pa ko direktorju rečete »Tale ideja je naravnost enkratna,« v resnici pa bi jo izpeljali popolnoma drugače ali pa je sploh ne bi, ali ko na obisku rečete »Kosilo je bilo res okusno,« a se vam ni zdelo prav nič posebnega, … vse te ‘bele laži’, kot jim radi rečemo, so v resnici dobronamerne in zelo pomembne za ohranjanje medčloveških odnosov, saj bi resnica včasih naredila več škode kot ta socialno sprejemljiva laž.

Potem pa so seveda tu še druge vrste laži. Grde, umazane, velike, … Take, ki nosijo negativne posledice, in take, za katere bi si želeli, da jih nikoli več ne bi slišali. Takšne laži namreč ranijo, razdirajo odnose, rušijo samopodobo, ustvarjajo meje in nezaupanje med ljudmi … zato je prav, da se znate pred takšnimi lažnivci zaščititi.

Da boste lažje ugotovili, če oseba, ki vam sedi nasproti laže, so vam lahko v pomoč naslednji znaki:

  1. Pogled v zgornji levi kot

Naši možgani so razdeljeni tako, da leva polovica nekoliko bolj temelji na logičnih odločitvah in spominih, desna pa na ustvarjalnosti in povezovanju novih informacij. Psihologi so odkrili, da na primer pogosteje pogledamo v desno, kadar dostopamo do informacij iz levega dela možganov, ter obratno. Ko torej pogledamo v levo, dostopamo do naše kreativnosti oziroma do desnega možganskega režnja, kar lahko pomeni, da ustvarjamo novo laž.

  1. Nepričakovan gib z glavo

Forenzična psihologinja dr. Leanne Brinke trdi, da je pomemben znak laganja tudi nenaden gib z glavo, ki ga lahko opazimo, ko osebi postavimo direktno vprašanje. Oseba, ki ob postavitvi vprašanja laže ali ne želi odgovoriti iskreno, glavo sunkovito premakne nazaj, jo hitro skloni ali jo rahlo nagne vstran.

  1. Prekrivanje ust ter drugih delov telesa

Ali ste vedeli, na katere znake so med profiliranjem in zaslišanjem največkrat pozorni FBI-jevi preiskovalci? Prežijo nad tem, kam bo oseba postavila roke oziroma katerega dela telesa se bo dotaknila ali ga prekrila. Za lažnivce je značilno, da nezavedno z rokami na takšen ali drugačen način skušajo prekriti svoja usta (s tem nezavedno sporočajo, da se ne želi soočiti z vprašanjem oziroma ne želijo dati resničnega odgovora). Ni pa nujno, da se oseba dotika ust, lahko gre tudi za druge dele telesa: nos, vrat, deli obraza, prsni koš, grlo … ponavadi dele, ki so povezani bodisi z govorom ali pa s psihološko varnostjo.

  1. Razširjene zenice

Razširjene zenice veljajo za enega izmed najbolj ključnih indicev laganja, saj to razkriva, da možgani delujejo ‘s polno paro’ (možgani pri laganju namreč delujejo bolj intenzivno, saj morajo uporabljati domišljijo, ne pa spomina). Ko smo soočeni s pomembnimi življenjskimi odločitvami, se zenice razširijo, da bi prejeli več informacij iz okolice in bi se bili zmožni pravilno odločiti.

  1. Gestikulacija rok

Eden od najmanj opaznih, a najmočnejših znakov neverbalne komunikacije je človeška dlan. Ljudje, ki lažejo, z rokami gestikulirajo redkeje kot sicer oziroma so njihove geste manj povezane z besedami, ki jih uporabljajo. Ko govorimo sproščeno, namreč naše roke ‘rišejo’ naše besede, če se besede ne ujemajo z našimi mentalnimi predstavami, pa seveda tega ne zmoremo, zato roke delujejo okorno.

Obstaja pa še veliko drugih znakov, ki nas izdajo ter razkrijejo, da ne govorimo resnice. Bi radi izvedeli še več?

Se slišimo,
V.

Ostale objave

Umetnost poslušanja

Pred kratkim sem po telefonu govorila s prijateljico Marjeto, ki je nisem videla že več tednov. Med drugim je beseda nanesla tudi na njeno družino

Oprosti – beg ali (od)rešitev?

Ste se že kdaj vprašali, kaj pomeni, če izrečete besedico ‘oprosti’? Kakšno težo sploh nosi? Ali rečemo ‘oprosti’ samo zato, da imamo končno mir pred

Bo komunikacija v živo izginila?

Naj se za začetek malce pošalim – včeraj sem prebrala eno simpatično objavo, kjer je pisalo, da nagrado za najboljšega vedeževalca prejme Mario Galunić, saj

Komunikacija prek spleta

Zadnjič berem National Geographic in vidim izjavo slovenskega filozofa, ki je zapisal, da Twitter v Sloveniji ni več ‘čivkanje’, temveč le še ‘bevskanje’. Potem se

SPOZNAJMO SE

Svetovni splet zmore marsikaj, a prave besede je vedno bolje izmenjati iz oči v oči.