Instagram, Facebook, Twitter, TikTok, … in še bi lahko naštevala (če sem kaj pozabila, v opravičilo – sodim že v generacijo X), imajo na nas vedno večji vpliv. Za nekatere so tako rekoč nujno zlo, saj so postali tudi zelo pomemben (za precej novodobnih podjetnikov morda celo edini) kanal prodaje in samopromocije. A včasih se mi zdi, da smo šli predaleč. Predaleč s tem, kaj dejansko smo in počnemo in kaj javno delimo z drugimi.
Z vami bom danes delila dve zgodbi, ki sta se mi v povezavi s tem zgodili v zadnjem mesecu. Pa začnimo …
Nedavno smo se z družino odpravili na celodnevni izlet v toplice (saj veste, sonce, bazen in tobogani so raj za otroke, kljub temu, da sem si jaz nedeljo predstavljala nekje ob morju z zvokom škržatov J). Ko se ravno namestim na ležalnik in malo pogledujem naokoli, vidim znan obraz. Kmalu sem se zavedala, da je to dekle, ki mi je znano z Instagrama. Svojega partnerja je prosila, naj jo slika z družino in to je trajalo vsaj 15 minut (slikanje, tek do telefona, pogled na telefon, odkimavanje z glavo: »Ne, ta ni dobra, slikaj še enkrat,« tek nazaj v bazen in ponovi vajo). Potem je končno ena slika vendarle uspela in sledilo je oblikovanje, filtri, opis in objavljanje na IG. Tudi to ji je vzelo vsaj 15 minut.
»Zanimivo,« si rečem in v roke vzamem knjigo. Po eni uri branja se odpravim po vodo in ponovno vidim proces fotografiranja, snemanja, urejanja, poziranja … Skratka, od osmih ur, ko smo bili na bazenu, lahko rečem, da se je punca vsaj 4 ure ukvarjala z objavljanjem (in pri štetju ur sem bila zelo skromna). Vse lepo in prav, toda ali ni to malce preveč? V mislih sem imela, da je življenje t.i. ‘influencerjev’ povsem vsakdanje. Mimogrede (se) slikaš (ok, priznam, uporabiš kak filter na dan, ko so podočnjaki preveč opazni), objaviš in živiš naprej. A temu ni tako. Sledijo komentarji, vprašanja, spremljanje vsake objave in analitika, ki ti vzamejo praktično cel dan. Za voljo ene same objave in denimo še 5 ‘storyjev’, ki jih objavijo čez dan. To je služba, od katere se je praktično nemogoče posloviti ali jo za kakšen teden ali dva postaviti na stranski tir. Ni dopusta, niti ni dneva na ‘off’ za uživanje na bazenu z družino. Si res želimo takšne tlake?
To so torej na eni strani tisti, ki ustvarjajo vsebino, ki jo gledamo mi, gledalci. Prejšnji teden sem bila na kavi s prijateljico, ki je psihoterapevtka. Omenim ji, kar sem videla na bazenu in pokažem sočutje, saj se mi zdi, da vsakdo izmed nas rabi počitek. Tisto brezskrbnost, ko si rečemo: »Oh, danes mi pa res ni treba nič storiti,« in se posvetimo družini, sebi in enostavno uživamo dan. Neodvisno, neobremenjeno. To je zame kot nekakšna sladica za dušo in vedno se veselim takšnih dni, saj potem še z večjim veseljem pridem nazaj v pisarno in predavalnico.
Prijateljica me posluša in reče: »Ja, Vesna, to so vplivneži. Tisti, na drugi strani, ki to gledajo (zlasti mladi), pa so moji pacienti.« Začudeno pogledam, nato pa mi je razjasnila sliko. Svetovno znani in slovenski vplivneži za eno objavo porabijo kar nekaj časa. Za primer lahko vzamemo kakšno ‘mami blogerko’, ki svetu sporoča, kako je biti mama. Otroka slika v najlepših pozah in oblekah, vedno čist, vedno nasmejan, tudi mama vedno urejena, z lepo pričesko, urejenimi nohti, pospravljeno hišo in nasmeškom na obrazu. Brez podočnjakov in drugih modnih dodatkov, ki jih je (vsaj meni) kot mladi mamici namenil novorojenček. Neka mamica na drugi strani to spremlja ter čuti grozen pritisk in tesnobo. »Zakaj jaz nisem tako urejena? Zakaj moj otrok joka? Nekaj je narobe. Sem slabša mama, ker si že 3 dni nisem umila las in ker si že 2 meseca nisem uredila nohtov? Sem slaba mama, ker otroku nisem kupila prestižnih hlačk za 80€, ampak ima že rabljene od sosedovega otroka?« Veliko ljudi ob stalnem spremljanju drugih pozabi na svoje lastno življenje in poslanstvo. Primerjanje z drugimi ne bo iz nas nikoli naredilo boljših ljudi. Nasprotno, potlačilo bo sanje, ki smo jih imeli zase, in sprejeli bomo ideale nekoga drugega (ki morda sploh niso realni ali sploh ne obstajajo).
Zato morda poziv, za vse, ki to berete – največji čar vsakega posameznika je edinstvenost, individualnost (s kilogramom, gubo ali sivim lasom več ali manj). Vedite, da je svet na družbenih medijih velikokrat daleč od resnice. Zato je prav, da včasih odložimo telefone in smo zgolj to, kar smo, brez vse digitalne navlake.
Vir: https://www.pinterest.com/pin/39054721754249970/
Pa uživajte v odklopu,
V.
