Iskrica v partnerskem odnosu

Če ste mi kaj podobni, ste zagotovo kdaj v življenju (če ne drugače, vsaj v puberteti) sanjarili o romantični ljubezni, partnerju, ki vas bo vedno ljubil in osrečeval, ob katerem boste vsak dan znova začutili metuljčke v trebuhu … skratka, o ljubezni kot iz kake filmske romance. Na žalost pa je resničnost pogosto bolj podobna dokumentarcem (včasih pa celo dramam), saj se dobri, iskreni in ljubeči partnerski odnosi ohranijo le pri majhnem številu parov, pri ostalih pa prevladujeta rutina in sprijaznjenost.

Zakaj?

Razlogov je seveda ogromno, jaz pa sem trdno prepričana, da je ravno slaba komunikacija tista, ki povzroči največ zla. Skorajda vsaka zveza se začne z zaljubljenostjo, številnimi pozornostmi, neumornim spoznavanjem … Hormoni kar prekipevajo, zaljubljenca mislita le drug na drugega in kako drugega čim bolj osrečiti. Na začetku si golobčka povesta prav vse – delita celo navidez banalne podrobnosti iz vsakdana, vse svoje misli, čustva in želje. Če se razmerje obnese, se preselita v skupno stanovanje, imata polno novih projektov, skupnih zgodb, večerov, druženj, potovanj, izzivov … Seveda pridejo tudi prepiri, ki jih zaenkrat dokaj zavzeto rešujeta. Po nekaj letih sledi poroka in otrok, morda dva ali celo trije, štirje, … Vedno več obveznosti, vrtec, šola, pa dejavnosti, služba, mamljive višje pozicije, ki seveda zahtevajo (še) več časa, fokusa in požrtvovalnosti. Od 24 ur na dan, ki sta jih imela pred desetimi leti izključno zase, zdaj ostaneta ubogi dve urici.

In napaka, ki jo dela večina parov? ‘Uh, otroci končno spijo, zdaj se bom pa samo za 20 minut ulegla na kavč in pogledala poročila.’ Teh dvajset minut se nato hitro spremeni v 1 uro, sledi tuširanje in priprava na nov dan in, glej ga zlomka, že je tu novo jutro! Pa še eno in še eno. Tako mine nekaj mesecev ali celo let, ko ste preveč ‘izmučeni’, ko imate ‘vsega preveč’, da bi se intenzivno posvečali partnerju, se pogovarjali, počeli kaj v dvoje. Preprosto ni časa in volje. Konec konce pa se itak že poznata, kajne? Kaj pa bi sploh razpravljala …

Po 15 ali 20 letih se precej komunikacije skrči na: »Kaj bomo jedli za kosilo?« ali pa »Ali boš šel ti po otroke?« in pa »Pa ne pozabi kupiti kruha, ko boš šel iz službe.«. In tako se odtujita … vsak ima svoje stvari, svoje interese, svoj prosti čas. Aktualne stvari zaupata sodelavcem, kolegom in prijateljem, na skupne interese pa pozabita. ‘A nisva že prestara za zmenke?’ slišim iz ust kolegov podobnih let. In: ‘Pogovarjanje? Kaj se bova pa pogovarjala? Saj že vse vem o njej.’ Ali pa: ‘Žena hoče na plesni tečaj. Daj no, lepo te prosim, komu se pa da.’ In tako postaneta cimra, ki ju združujejo otroci, krediti in skupen naslov, ne pa več ljubezenska vez.

Kaj sledi? Naravno je, da si človek želi bližine, želi se počutiti privlačnega, opaženega, pomembnega, zato ‘se zgodijo’ krize srednjih let, ko se začnemo spraševati, če je ‘to res to’ in ali morda ‘obstaja še kaj več’. Pri moških se te stiske pogosto kažejo skozi pobege v razne adrenalinske športe, skozi katere dokazuje, da je še vedno mlad, pri ženskah pa gre velikokrat za kake bolj ezoterične zgodbe iskanja sebe skozi menjavo kariere, osebnega sloga, prijateljic … Seveda pa so pogoste tudi kake afere. Ne bom filozofirala o tem, ali gre zgolj za nadomestila in utvare, da bo z drugim partnerjem vse popolnoma drugače. Te stvari vidi vsak po svoje in prav vsak sam zase najbolje ve, zakaj se je odločil za tako pot. A če pride do razhoda ali ločitve, se po mnenju opazovalcev vedno najde nekdo, ki je kriv. In tako pogosto slišimo: »Poglej ga, bedaka, kaj mu pa je? Pa tako luštno ženo in otroke je imel. Pa koliko let sta gradila to hišo. Saj so imeli vse, res ne razumem, kaj je bilo tega treba!« To je seveda zgodba, ki jo opazijo drugi. Sama odnose rada primerjam z ledeno goro – kar vidimo ‘drugi’, torej tisti, ki v odnos nismo vpleteni, je le vrh, ki kuka iz vode. Morda je navzven vse vide v redu, spodaj pa je še na stotine metrov gore, ki našim očem ni vidna, in tam se skriva resnica. Ponavadi je precej bolj zapletena in je sestavljena iz veliko trenutkov prezrtosti, občutkov nerazumljenosti in razmišljanja o lastni (ne)vrednosti.

Ker so odnosi, zlasti partnerski, izjemno krhka in občutljiva stvar, je zares pomembno, da se jim posvečamo v polni meri. Partnerske odnose rada imenujem tudi življenjska naložba. Zatorej vam polagam na srce – vzemite si čas, investirajte energijo ter voljo. Govorite o sebi in prisluhnite drugemu. Izrazite misli in čustva, četudi kdaj precej na glas. Le skozi pogovor lahko pokukate v notranji svet svojega parnerja in bolje razumete, kako razmišlja in čuti.

In ker je ravno mesec zaljubljencev, sem pripravila enourni webinar Jaz, ti in najini pogovori, kjer bosta izvedela:

– kakšen profil govornika sva s partnerjem in kako se ujameva,
– katere vzorce nosim s seboj ter jih izražam v komunikaciji,
– najpogostejše napake pri komunikaciji s partnerjem ter
– triki in nasveti za (še) boljši odnos.

Prijavita se lahko tukaj: www.beseda.si/delavnice-aktualno

Se slišimo,
V.

Ostale objave

Se znate postaviti zase?

Sara je izredno marljiva in zanesljiva delavka, obenem pa je tudi neverjetno prijazna in ustrežljiva. Sodelavcem se je zaradi tega hitro prikupila in čeprav je

Miti in resnice o komunikaciji

Zakaj pregovorom in rekom rečemo tudi ‘ljudske modrosti’? Ponavadi zato, ker z malo besedami povedo kako pomembno življenjsko dejstvo, ki ga večina izmed nas slej

SPOZNAJMO SE

Svetovni splet zmore marsikaj, a prave besede je vedno bolje izmenjati iz oči v oči.