Naj se za začetek malce pošalim – včeraj sem prebrala eno simpatično objavo, kjer je pisalo, da nagrado za najboljšega vedeževalca prejme Mario Galunić, saj je že pred letom 2000 napovedal današnje čase. Vodil je namreč dve oddaji: to sta bili ZOOM ter Spet doma. Naključje?
Že skoraj leto je minilo, odkar so se naša življenja obrnila na glavo. Se še spomnite, kakšna evforija je vladala lani meseca marca? »Kaj pa zdaj?«, »Kako bomo delali?«, »Saj ne bo trajalo dlje kot kakšen mesec, dva …«, smo se najprej držali za glavo, nato pa na nek način tolažili ter upali, da bo z vsakim tednom bolje. A ni bilo. Kaj kmalu smo ‘preklopili’ na spletno komunikacijo ter se organizirali po svoje, prilagodili urnike, sestanke, izobraževanja, delavnice, tečaje, klice, … Zdaj že nestrpno in naveličano čakamo, da končno mine teh ‘ključnih 14 dni’, da se končno lahko začne norija, kakršne smo bili vajeni pred letom 2020.
Žalosti me, da ta ‘nova normalnost’ postaja vse bolj naša vsakdanjost. Razumem pomisleke: zakaj bi sploh hodili v pisarno, če smo se ravno navadili komunicirati prek ekrana? Zakaj bi najeli prostor za izvajanje tečajev, če lahko vse skupaj poteka iz udobja domače pisarne, pa še stroškov imamo manj? Zakaj bi sploh še hodili naokrog, če pa očitno vse povsem dobro deluje tudi na daljavo? Zakaj bi se odpravili na poslovno pot v drugo državo, če lahko prihranimo ves čas (in denar za) potovanja in ga porabimo kako drugače?
Vam povem, zakaj.
Ker smo ljudje družabna bitja in brez odnosov ne moremo preživeti. Resda lahko s hitrim (video) klicem na daljavo rešimo marsikatero zadevo, a kot dokazujejo tudi raziskave, več kot 55% komunikacije predstavlja naša govorica telesa, ki je prek elektronske pošte ne moremo izraziti (ravno zato si lahko elektronsko sporočilo vsak razloži po svoje in je posledično veliko nesporazumov). Enako je s klicem, ki je sicer bolj ‘pristen’ kot sporočanje prek elektronske pošte, saj poleg samega sporočila lahko slišimo tudi ton in barvo glasu našega sogovornika, na podlagi katerega lahko ugotovimo, ali je sogovornik vesel, jezen, razburjen, žalosten, …
A prepričana sem, da nobena platforma ne more nadomestiti pravega in najbolj pristnega stika s človekom, kot ga doživimo ob stiku v živo – s stiskom roke, energijo, nasmeškom, položajev v prostoru, gestikulacijo rok, očesnim stikom ter drugimi dejavniki, ki jih kamera pač ni sposobna zajeti. Kakovost sestankov, da ne omenjam delavnic, coachingov in predavanj, je v živo neprimerljivo boljša.
Zato se še toliko bolj veselim, da vas kmalu povabim v svoje nove poslovne prostore, kjer bomo lahko spet v živo izvajali delavnice, treninge in coachinge. Lahko bom od blizu pokukala v vaše doživljanje javnega nastopa, napornega pogovora, negativnega notranjega monologa ali pomembne prodajne predstavitve in vam svetovala trike in tehnike, ki vam bodo kar najbolj pisani na kožo.
Odlični odnosi, najboljše ideje in dolgoročna osebna rast lahko nastanejo le ob pristnem stiku dveh svetov – v živo, seveda.
Nasvidenje kmalu! Se dobimo pri meni ali pri vas?
V.
