Razgovori za službo znajo biti prava nadloga, še hujša pa samo iskanje službe. Proces iskanja, spremljanja pogojev, pisanje življenjepisa, urejanje ostalih dokazil … kup obveznosti in truda, na koncu pa se zgodi še to, da ko končno pridemo do razgovora, povsem zmrznemo. Vsa naša samozavest gre po zlu, iščemo ‘pravilne’ odgovore na zastavljena vprašanja in se trudimo, da bi ustrezali vsem standardom, ki jih zahteva organizacija, v kateri se želimo zaposliti.
Priprava na razgovor je zelo pomembna, naš vtis pa lahko kljub odličnemu življenjepisu odločilen. Spodaj si lahko preberete nekaj trikov, ki vam bodo pomagali pri iskanju vaše nove službe. J
Izberite prava oblačila, nakit in pričesko.
Raziskava CareerBuilder Survey je pokazala, da je najbolj primerna barva za prvi razgovor modra, saj je v poslovnem svetu najbolj zaželena in daje vtis, da ste timski človek. Poleg modre svetujejo še črno barvo, saj naj bi poudarjala vodstveni potencial. Raziskava prav tako opozarja, da se izogibajte oranžni barvi, saj daje vtis neprofesionalnosti. Urejena pričeska in zmerna naličenost pri ženskah prav tako dajeta profesionalen vtis.
Še moj nasvet: predvsem izberite oblačilo glede na tri kriterije – kaj vam pristoji, v čem se počutite dobro in kaj je primerno za delovno mesto. Ključna napaka je zlasti pretirana ‘nakičenost’ deklet, ki kljub želji po urejenosti prej daje vtis neprofesionalnosti, oziroma ležernost fantov, ki bi radi delovali sproščeno, pa delujejo le neurejeno.
Poudarite svoje prednosti in bodite iskreni glede vaših šibkosti.
Bodite pripravljeni na klišejsko vprašanje: »Katere so vaše slabosti?«. Naraven odziv na takšno vprašanje je, da ne želimo priznati, da jih imamo, zato slabe lastnosti ‘zapakiramo’ v lastnosti, ki so sicer pozitivne. Na primer: »Sem perfekcionist« ali pa »Preveč delam«.
Na Harvardski poslovni šoli trdijo, da tak odgovor ni najboljši, ker se že na daleč vidi, da gre zgolj za politično korektnost. Veliko boljši (predvsem pa bolj iskren) odgovor bi bil na primer: »Moja šibkost je, da nisem vedno najboljši pri organizaciji, a se močno trudim, da to popravim.« Prednost tega pristopa je v tem, da bo spraševalec vedel, da ste dovolj zreli, da se svojih izzivov zavedate in jih hkrati skušate odpraviti, kar je zagotovo vredno več kot pa navidezno popolni posamezniki, ki to niso.
Seveda pa ne pozabite tudi izpostaviti svojih prednosti, ker lažna skromnost prav tako ni preveč simpatična. Svoje dobre lastnosti razložite s konkretnimi primeri, na primer: »Sem zelo natančen in dejstvo, da imam ostro oko, je celo rešilo naš zadnji projekt, kjer bi lahko zaradi manjše napake, ki sem jo odkril ob naknadnem pregledu, ostali brez sredstev.«
Svoje odgovore prilagodite letom sogovornika.
Če je oseba, ki vas sprašuje:
- generacije Y (med 20 in 30 let): govorite o konkretnih primerih vaših dosedanjih izkušenj in poudarite, da lahko delate več stvari hkrati;
- generacije X (med 30 in 50 let): poudarite, da ste kreativni, ter govorite o pomembnosti ravnovesja med službo in prostim časom ter kako vpliva na uspeh in produktivnost;
- ‘baby boom’ generacije (med 50 in 70 let): pokažite, da imate radi svoje delo, da ste organizirani in zanesljivi, ter pojasnite, kam vas je pripeljalo vztrajno delo in kaj vse še želite ustvariti na svoji karierni poti.
Če je le mogoče, se dogovorite za razgovor v torek okoli 10:30.
Seveda velja pravilo, da na razgovor pridete v terminu, ki vam ga določijo. Če vas delodajalec vpraša, kdaj vam ustreza, pa predlagam, da si izberete torek ob 10:30. Psihologi namreč trdijo, da je to čas, ko so vodje še dovolj sproščeni in spočiti, da se vam lahko posvetijo, zato lažje ustvarite dober prvi vtis.
Na splošno predlagam, da se izogibate razgovorom v zgodnjih jutranjih urah. Raziskave so pokazale, da so ljudje takrat bolj napeti, saj razmišljajo, kako si bodo organizirali dan. Enako velja za pozno popoldanske ure, saj bodo misli vašega delodajalca uhajale drugam (domov in k razmišljanju, kaj vse mora še vse postoriti).
Uskladite svojo govorico telesa s spraševalcem.
Kameleonski učinek je znan psihološki efekt, ki dokazuje, da nam je človek, ki nam je podoben v vedenju, ljubši. Sama temu pravim ‘kalibracija’ – usklajevanje energije in govorice telesa, da je komunikacija lažja. Da si boste lažje predstavljali: če govorite s starejšo, umirjeno gospo, ji boste zagotovo bolj simpatični, če boste bolj umirjeni. Pazite le, da ne boste preveč zlagani – če ne drugače, se boste prej ali slej razkrinkali s svojim vedenjem na delovnem mestu. 😉
Na koncu pogovora pohvalite organizacijo, sam razgovor in se zahvalite spraševalcu.
Preden zapustite podjetje, pohvalite razgovor. Lahko na primer rečete: »Moram pohvaliti celotno izkušnjo z vašim podjetjem. Čez postopek ste me zelo lepo vodili in vse je dobro organizirano. Tudi vprašanja niso bila dolgočasna, kar mi je zelo všeč. Hvala in upam, da se kmalu spet vidimo. Na svidenje«. Tako boste zagotovo pustili dober vtis, ker smo ljudje nagnjeni k temu, da so nam bolj simpatični posamezniki, ki nas pohvalijo.
Pa še en dodaten nasvet: predlagam, da se pred razgovorom pozanimate o podjetju, na primer, koliko ima zaposlenih, s čim se ukvarja, kakšno zgodovino ima, … in tega seveda ne pozabite mimogrede omeniti v razgovoru za službo. Na primer: »Prejšnji teden sem naletela na zelo zanimiv članek o vaši izpostavi v Mariboru, kjer ste uvedli štiridnevni delavnik. Kako se kaj obnese ta odločitev?«
Pa seveda ne pozabite na očesni stik s spraševalcem in občasen (pristen) nasmešek. 😉
Srečno!
Vesna
